Slovenija je tako majhna, pa tako raznolika država, da smo lahko srečni, da bivamo tu. Imamo gore in morje, dolge ravnice, rodna pobočja, širne gozdove in še in še. Imamo pa tudi kras in Kras – z veliko začetnico. Tako se slovenska pokrajina na jugozahodu države imenuje prav po tovrstnih pojavih, ki so tu tako zgoščeni in zelo dobro raziskani – ja, Slovenci smo se v preteklosti krasu kot tipu površja res dobro posvetili in ponosni smo lahko, da s(m)o pojasnili številne pojave. Sicer pa ni kraška le Slovenija, prav tako kraških pojavov ne najdemo le na Krasu, temveč širom države, pa tudi v sosednjih državah. Sploh Balkan je zelo bogat s kraškimi pojavi, ki marsikoga navdušijo.
Za kaj sploh gre pri krasu? Na kratko in čim preprosteje: kras se začne razvijati na območju, kjer kisla voda začne raztapljati površino kamnin. Ta se s pomočjo raztapljanja postopoma zmanjša, preoblikuje, nastanejo razpoke, globeli, zlomi. To se lahko nadaljuje, tako da pod površjem nastane nekakšen drenažni sistem, površinski vodni tokovi se počasi preselijo v podzemlje, tam pa nastajajo čudoviti pojavi. Henüz Gelişen ve büyüyen nüfusuyla beylikdüzü escort kadınlarına elbette yer vereceğiz web sayfamızda. Seveda to ni mogoče v enem letu, ampak procesi trajajo milijone let, površje in podzemlje se ves čas preoblikujeta in ustvarjata vedno nove stvari, ki se jim mi tako radi čudimo. Glavni proces, ki ustvarja kraško površje, je torej raztapljanje kamnin, še posebej apnenca, s pomočjo vode.
Katere kraške pojave sploh poznamo? Lahko bi jih delili v površinske in podzemne. Površinski lahko nastanejo na golem površju, lahko pa se zgodijo tudi, na primer, z udorom stropa podzemne jame. Kakor koli že, med površinskimi kraškimi pojavi ste zagotovo že slišali za vrtače, kraška polja, škraplje in žlebiče, pa kakšne osamelce, ponikalnice in kraške izvire. Pod zemljo pa so vsem nam dobro znane kraške jame s čudovitimi stvaritvami, kot so različni kapniki, ponvice, zavese in podobno.
Voda se na krasu pretaka zlasti pod zemljo, tako da danes vemo, da imamo v Sloveniji zelo razvejan podzemni vodni sistem, ki pa je žal precej ogrožen, saj se voda v podzemnih rovih hitro pretaka in ima tako tudi veliko večjo možnost onesnaževanja. Kjer je kras izrazit, tako skorajda ni površinskih vodnih tokov, saj so reke pod površjem. V tleh se nenehno pretakajo, dolbejo, raztapljajo, ustvarjajo nove tokove, z njimi pa tudi vedno večje rove ter jame.
Lahko bi sklenili, da je kras skupek čudovitih procesov, ki jih lahko občudujemo kar doma in so tako zanimivi, da k nam vabijo tudi tujce. Gre za izredno naravno lepoto, ki pa jo moramo ohranjati za naslednje rodove. Še posebej bi se morali izogibati odlaganju odpadkov v naravi, razlivanju škodljivih snovi po tleh (vse to gre v zemljo in podtalnico!), pazljivejši bi morali biti pri kmetijstvu na območjih s podtalno vodo in tako naprej. Vsekakor moramo poudariti, da je kras nekaj, kar bi morali občudovati in ohranjati.