Ključavničarstvo izhaja iz ene obrti, ki se je imenovala kovaštvo. Nato so se obrti osamosvojile na svoje obrti kot so, žebljarstvo in ključavničarstvo. Danes je poklic drugačen kako je bil včasih ključavničar le redko naredi izdelek, ki je temu oklicu nadel ime. Ključavnice in ključe se dandanes izdeluje avtomatsko stroji, vedno manj je ročnega dela ali pa skoraj nič več. Ključavničar je eden izmed poklicev kjer se ukvarjajo s kovino. zanj je značilna ročna obdelava kovin.
Ključavničar mora znati brati dokumentacijo in načrte ki mu jih dodelijo pri nalogah. Če, načrta ali zemljevida delavec ne dobi mora sam risati skice in izbrati ustrezen material. Ko nariše skico mora nato ročno ali strojno odrezati izdelek. ki ga je narisal. Po rezanju dobi grobe izdelke, ki jih potem z različnimi tehnikami in orodji kot so piljenje, brušenje, vrtanjem, rezanjem navojev ali žaganjem oblikuje v končne izdelke. Poleg ročnih orodij za osnovno delo , ključavničar uporablja tudi strojna orodja, kot so mehanična dleta, stroj za vrtanje in strojne škarje. Materiali v osnovi, ki jih potrebuje, so jeklo, les in litine iz jekla. za poklic ključavničarstva so potrebne osnovne psihofizične sposobnosti, kot so splošna telesna spretnost in spretnost rok. Za ključavničarstvo je bolj pomemben dober vid za natančno razlikovanje črt in oblik, razlikovanje barv in znanje za reševanje problemov na področju mehanike. Delo ključavničarja je lahko bolj nevarno kot se morda sliši na prvi pogled. Ključavničarstvo pomeni veliko gibanja saj ključavničar pogosto menja položaja z obračanjem, dviganjem in pripogibanjem, so možne poškodbe če oseba ni previdna in pozorna na svoje delo. Zahteve izobrazbe, da lahko postanete ključavničar so opravite srednjo poklicno izobrazbo v kovinarski smeri. ključavničarstvo se je dandanes prelevilo v poklic mehatronike. poznamo tudi izraz strojni ključavničar kar pomeni področje strojnega mehanika. Strojni mehanika ali strojni ključavničar opravlja naloge kot so, sestavljanje novih strojev in vzdrževanje strojev v pogonu